Spoznajte nominiranke za Inženirko leta 2019

06 dec 2019

Spoznajte letošnjih 10 izvrstnih nominirank za Inženirko leta 2019, ki so komisijo prepričale s svojo izjemnostjo in raznolikostjo.

Aida Kamišalić Latifić: Znanja ti ne more vzeti nihče

Aida Kamišalić Latifić je raziskovalka in predavateljica na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Doktorica računalništva in informatike je v želji po razbijanju stereotipov o moških poklicih tudi članica iniciative Dame za informatiko. Danes se kot članica laboratorija za podatkovne tehnologije ukvarja predvsem s podatki. Pri izbiri poklica je sicer imela jasno vodilo: »Zavedala sem se, da z novimi tehnologijami in inženirskim poklicem lahko vplivam na življenja ljudi in razvoj družbe.«

Aida ima zanimivo življenjsko zgodbo. V Slovenijo je prišla kot begunka med vojno, zato se še bolj zaveda: »Lahko ti vzamejo vse, razen znanja. Zato verjamem, da je znanje pot do uspeha.« Pravi, da je lahko dober zgled ne le dekletom, pač pa tudi tistim, ki ne prihajajo iz priviligiranega okolja, in jih spodbuja: »S trdim delom in vztrajnostjo vsak lahko postane inženir.«

Ana Robnik: Matematičarka po duši

Ana Robnik je svetovalka za telekomunikacije in skrbnica raziskovalnih projektov v podjetju Iskratel. Po izobrazbi in po duši je diplomirana matematičarka, ki pridobljeno znanje z veseljem uporablja pri svojem delu. Karierna pot jo je vodila od programerke, vodje tima do skrbnice projektov. Delo z mnogimi inženirji jo je naučilo, da je najpomembnejše: »Sposobnost človeka in notranja nuja, da zna postaviti svoje področje v širši kontekst. Da zna prepoznati najbolj kritične probleme na tem področju, ki jih nato s predanostjo rešuje in poskuša najti najboljše rešitve.«

Ana vidi inženirstvo kot poslanstvo, svoje vrednote pa želi predati mlajšim generacijam in jim biti zgled, da bi se odločili za inženirski poklic: »Prepričana sem, da inženirji svet delamo boljši.«

Barbara Bukvič: Prepoznaj svoje omejitve in jih premagaj

Barbara Bukvič je pooblaščena inženirka v podjetju IBE. Po izobrazbi je inženirka gradbeništva, pri svojem delu pa s sodelavci izdeluje projektno dokumentacijo za gradbene konstrukcije na področju energetike. Največji izziv ji pri tem predstavlja uresničiti zahteve in želje investitorja, pripraviti čim bolj kreativno rešitev tako v kakovosti kot v ekonomičnosti, obenem pa seveda izpolniti zahteve stroke. »Želim si povečati zavedanje v družbi, da je vloga gradbenih inženirjev tako pri projektiranju, kot pri gradnji, popolnoma enako pomembna kot vloga vseh ostalih strokovnjakov.«

Barbara pravi, da so danes ženske v vseh inženirskih poklicih enakovredne moškim. Oboji morajo imeti le prave lastnosti: »Dober inženir mora spoštovati svoje delo in delo vseh sodelavcev, s katerimi mora konstruktivno sodelovati. Pripravljen mora biti na stalno učenje in spremljati razvoj svoje stroke. Po drugi strani pa mora biti dovolj samokritičen, da lahko prepozna svoje omejitve in se jih usposobi premagati.«

Eneja Osterman: Brez strahu pred izzivi

Eneja Osterman je projektna vodja na področju energetskih rešitev v podjetju Interenergo. Je doktorica tehničnih znanosti s področja strojništva; v želji po iskanju novih izzivov se je po zaključku doktorata preusmerila v gospodarstvo. V strojništvo jo je gnala želja po znanju, ki ga lahko praktično apliciraš. Danes njeno delo obsega predvsem vodenje projektov za implementacijo energetskih rešitev z namenom zmanjšanja rabe energije. Ti so precej zahtevni in zato pogosto potrebujejo veliko mero inovativnosti: »Ne smeš se ustrašiti izzivov, saj inženirstvo so izzivi. Svoje znanje moraš umestiti v širši kontekst.«

Eneji največji izziv predstavljajo znanja s področja mehkih veščin, ki jih je med izobraževanjem pogrešala v študijskem procesu. Velik pomen vidi v raznolikosti delovnih timov: »Ženske s svojo energijo dodamo nove ideje, vidike in dinamiko v ekipe podjetij.«

Kaja Zupančič: Prva in edina avtomatičarka v zgodovini podjetja

Kaja Zupančič je avtomatičarka v službi vzdrževanja tovarne v podjetju Revoz. Diplomirala je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in postala inženirka elektrotehnike. Prvo in edino žensko v zgodovini podjetja v tej službi še vedno vsak dan znova navdušuje proces od začetka produkcije avtomobila do trenutka, ko izpelje s proge. Veliko dela z roboti, vendar se ne boji robotsko gnane prihodnosti: »Še vedno bo pri določenih službah potrebna zdrava kmečka pamet, občutek, intuicija, ki je roboti ne morejo nadomestiti.«

Kaja želi s svojim zgledom pokazati: vse se da. Ženske inženirke so danes dobrodošle v podjetjih, saj so lahko ravno tako kompetentne kot moški: »Vsaka inženirka je lahko zgled v svojem okolju in svojem podjetju, zato se vsako dekle lahko na nek način poistoveti z nami.«

Katja Popovič: Inženirka na motorju

Katja Popovič je razvojna inženirka v podjetju Gorenje Orodjarna. Motoristka, ki je po izobrazbi magistrica inženirka strojništva, pri svojem delu skrbi za numerične simulacije preoblikovanja pločevine. Delo v pretežno avtomobilski industriji ji dnevno prinaša izzive, iz katerih se vedno nauči kaj novega. S svojim delom želi narediti nekaj dobrega tudi za družbo: »Soustvarjati želim boljšo prihodnost za človeštvo in olajšati življenje ljudem.«

Katji največji izziv predstavlja realizacija vseh idej, ki nastanejo v njeni glavi. Pri inženirskem delu se nerada osredotoča na spol in raje gleda na vsakogar kot posameznika, ki ima strast do dela in motivacijo: »Pomembno je, da to, kar delamo, opravimo dobro in pridobljeno znanje prenesemo v prakso.«

Mia Lesjak: Za inženirstvo je vedno pravi čas

Mia Lesjak je zaposlena kot tehnologinja v oddelku brizganja plastike v podjetju BSH Hišni aparati. Na Visoki šoli za tehnologijo polimerov je pri 42 letih diplomirala in postala inženirka tehnologije polimerov. V svoji karieri je iz ne-inženirskih, prešla v inženirske vode, zato toliko bolj jasno vidi ključne lastnosti inženirjev: »Pomembno je, da je inženir sposoben videti težave z različnih zornih kotov, na splošno pa je pomembno razumevanje, da imamo ljudje različne poglede na življenje in delo.«

Mia trdno zagovarja stališče, da se je treba učiti vse življenje, četudi je to treba početi samoiniciativno. Ko se je kot mama štirih otrok odločila za karierno preusmeritev in nadaljnji študij, se je držala svojih načel, s katerimi spodbuja tudi mlade: »Treba je biti pogumen, stopiti ven iz cone udobja in verjeti sam vase.«

Nika Mlinarič: Inženirka, ki leti po zraku

Nika Mlinarič dela kot letalska inženirka v podjetju AFormX. Diplomirala je iz fizike na fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, tam je zaključila tudi magisterij. Že kot otrok je rada reševala miselne izzive, svojo pravo strast pa je med študijem našla v dinamiki tekočin in aerodinamiki. Danes s svojo ekipo rešuje izzive na področju, ki se mu obeta veliko sprememb: »Biti del tega in s svojim delom spreminjati prihodnost, je zelo navdihujoče in motivacijsko.« Njen trenutno največji izziv je ugotoviti, kako združiti različna znanja posameznikov z različnih področij v konkurenčen produkt.

Nika svojo prednost pri navduševanju mladih vidi v tem, da je še nedolgo nazaj sedela v šolskih klopeh in zato pozna izzive, s katerimi se soočajo dijaki. Z delom v letalstvu, kjer je žensk izrazito malo, želi biti zgled: »Želim pokazati, da so lahko tudi punce enakovredne moškim na katerem koli področju.«

Nina Lah: Zasvojena z reševanjem problemov

Nina Lah je vodja laboratorija za analizo delcev v podjetju Lek. Po izobrazbi je diplomirana inženirka kemije, ki je znanje nadgradila z doktoratom s tega področja. Po več kot desetletju in pol jo je pot iz akademskih voda ponesla v gospodarstvo, v katerem uspešno deluje zadnjih pet let. Njeno delo v laboratoriju obsega zagotavljanje varnih izdelkov bolnikom, hkrati pa z dognanji in informacijami zagotavljajo tudi hitrejši proizvodni proces. Pri svojem delu mora biti natančna, saj so usodne lahko že majhne napake: »Ključna je sposobnost opazovanja in prenašanja teoretičnih znanj v realni svet.«

Nina je že od malih nog iskala odgovore, zakaj in kako stvari delujejo, danes pa pravi, da je zasvojena z iskanjem in reševanjem problemov. Mladim dekletom, ki so na poti odločanja, sporoča: »Kar pogumno naprej.«

Vildana Sulić Kenk: Upornica, ki si je izbrala elektrotehniko

Vildana Sulić Kenk je vodja razvojne skupine v podjetju Fotona, ki izdeluje laserske medicinske naprave. Diplomirala je na fakulteti za elektrotehniko, kjer je kasneje svoje znanje nadgradila še z doktoratom znanosti. Pri svojem delu poskuša krmariti med inženirji in sodelavci z drugih oddelkov, kar ji predstavlja velik izziv pri komunikaciji in povezovanju različnih pogledov. Je tudi predavateljica, kar jo navdihuje: »V veselje mi je videti ljudi, ki verjamejo, da nikoli ni prepozno za novo znanje.«

Vildano je za inženirski poklic navdušil oče, ki je sanjal, da bo postala programerka, ona pa je uporniško izbrala elektrotehniko. Mladim dekletom, ki se sedaj odločajo za poklic, sporoča, naj jih ne bo strah: »Ženske prinašamo drugačen pogled na inženirstvo, drugačno energijo in ravnotežje. Spol ni pomemben, pomembno je, da človek dela s srcem.«