Svet se hitro spreminja, spremembe pa prinašajo tudi inovacije

02 sep 2025

Na Dnevu slovenske elektroindustrije, ki ga je organizirala GZS – Zbornica elektroindustrije, so se sogovorniki strinjali, da brez inovacij in ustrezno usposobljenih kadrov slovenska elektroindustrija ne bo mogla slediti globalnim tržnim zahtevam. Posebej so poudarili pomen privabljanja mladih v tehnične poklice ter ustvarjanja konkurenčnih poslovnih pogojev.

Inovacije in znanje kot strateški kapital

Generalna direktorica GZS, Vesna Nahtigal je izpostavila, da so ljudje – inženirji, raziskovalci in strokovnjaki – najdragocenejši kapital, ki ga je treba ohranjati z vlaganjem v izobraževanje ter promocijo tehničnih poklicev. Po njenem mnenju lahko povezovanje industrije, raziskovalnih ustanov in države spremeni tržne pritiske v priložnosti za še večjo mednarodno prepoznavnost.

Uspešno leto 2024

Slovenska elektroindustrija je lani dosegla odlične rezultate:

• prihodki so zrasli za 7,6 %,
• EBITDA za 9,3 %,
• dodana vrednost na zaposlenega pa za 8 %.

Predsednik Zbornice elektroindustrije dr. Miha Bobič (Danfoss Trata) je ob tem poudaril, da bosta dolgoročno konkurenčnost zagotavljala predvsem inoviranje in internacionalizacija, pri čemer je ključno sodelovanje univerz z gospodarstvom ter podpora države pri odpiranju tujih trgov.

Globalni izzivi

Direktorica Zbornice elektroindustrije Andreja Hlišč je opozorila na tri največje izzive prihodnosti: pomanjkanje kadrov, potrebo po večji produktivnosti in vse strožje regulativne zahteve. Po njenem mnenju lahko slovenska elektroindustrija z vlaganjem v znanje in inovacije postane vodilna sila zelene in digitalne preobrazbe v Evropi.

Mladi kot prihodnost

Rebeka Kropivšek Leskovar je izrazila zadovoljstvo, da je imela priložnost del akademskega načina dela prenesti v industrijo – da si je treba vzeti tudi čas za razmislek, ali je določeno delo sploh smiselno, ne pa zgolj slediti konkurenci in pritiskom trga. Tak pristop po njenem mnenju prinaša višjo kakovost produktov in rešitev. Pri medgeneracijskih izzivih pa je ključna sistemska prilagoditev. Svet se hitro spreminja, spremembe pa prinašajo tudi inovacije in prostor, kjer mladi lahko ustvarjajo in se počutijo varne. Opozorila je tudi na pomen regulative: ne gre le za njeno zmanjševanje, temveč za pametno in smiselno ureditev, pri ustvarjanju katere morajo aktivno sodelovati strokovnjaki iz industrije. Dodaja še, da je spodbujanje mladih v inženirske poklice njena strast in poslanstvo, in to bi se moralo dogajati tudi na nivoju države.

Fotograf: Tadej Kreft, GZS