Nuša Bremec na Dnevu najboljše prakse
04 feb 2026
Gospodarska zbornica Slovenije je 29. januarja 2026 gostila tradicionalni Dan najboljše prakse, ki je v ospredje postavil konkretne rešitve za izzive sodobne proizvodnje. Konferenca, ki jo organizira GZS - Zbornica elektroindustrije v sodelovanju z ostalimi industrijskimi združenji, je dokazala, da slovenska podjetja ne le sledijo trendom digitalizacije, temveč jih z dobrimi praksami tudi aktivno soustvarjajo. A kot je pokazal letošnji dogodek, tehnologija sama po sebi ni dovolj, v središču industrije prihodnosti ostaja človek, njegovo kritično razmišljanje in sposobnost sodelovanja.
»Industrija danes temelji na vse bolj premišljenem odločanju, ki sloni na podatkih,« je uvodoma poudarila generalna direktorica GZS, Vesna Nahtigal. Izpostavila je strateški pomen programa Made in Slovenia 2035, v okviru katerega slovenska podjetja načrtujejo za več kot 19,2 milijarde evrov investicij, kar predstavlja enega večjih razvojnih impulzov v našem gospodarstvu. »Ta izjemen potencial moramo izkoristiti z vlaganji v avtomatizacijo, integracijo umetne inteligence in nove tehnologije. Ker v našem prostoru še vedno primanjkuje dobrih praks, je današnje povezovanje več industrijskih panog ključno za prenos znanj, ki te investicije pretvarjajo v rezultate,« je še dodala Nahtigal.
Direktorica Zbornice elektroindustrije, Andreja Hlišč, je izpostavila, da štirinajstletna tradicija dogodka potrjuje potrebo po vsebini, ki ne ostaja samo pri teoriji. »Tukaj smo, da odgovorimo na vprašanja, kako ostati konkurenčni in kako dobre prakse in rešitve smiselno prenesti v svoje okolje,« je dejala Hlišč. Pri tem je izpostavila pomen iskrenosti pri izmenjavi izkušenj: »Cilj je spoznati ne le tisto, kar je delovalo, ampak tudi, kje so bile ovire in kaj bi danes naredili drugače.
Na okrogli mizi o podatkovno vodeni prihodnosti industrije so svoja stališča predstavili vodilni predstavniki slovenskega gospodarstva. Mateja Lavrič (Qlector d.o.o.) je mnenja, da je pri vpeljavi UI ključna kakovost podatkov, saj »podatki so premoženje podjetja«, ter izpostavila potrebo po več podatkovnih skrbnikih. Dodala je, da UI prvič v zgodovini avtomatizira umsko delo, kar zahteva pomembne kulturne spremembe. Marko Štefančič (GZS) je opozoril na razkorak med količino zbranih podatkov in dejanskim podatkovno vodenim odločanjem ter izpostavil izzive povezovanja različnih standardov. Doc. dr. Branka Viltužnik (AquafilSLO d.o.o.) je opozorila, da podjetjem pogosto manjka celovit pogled na podatke in da bo prihodnost zahtevala bolj kritično razmišljanje o njihovi uporabnosti. Dr. Tadeja Primožič Merkač (SIJ d.d.) je poudarila, da so podatki temelj sodobnega poročanja, hkrati pa izpostavila izziv, da: »Žal pa v podjetjih velja, da je UI domena IT oddelka. Ukvarjati se moramo s tem, kako jo pripeljemo v domeno posla, sicer željenega učinka ne bo,« je dejala. Nuša Bremec, nominiranka za Inženirko leta 2025, pa je opozorila na nujnost medgeneracijskega prenosa znanja, saj podjetjem primanjkuje mladih strokovnjakov za digitalizacijo.
Ob tem je Bremčeva opozorila tudi na izobraževalni sistem. »Danes govorimo o digitalizaciji Slovenije in umetni inteligenci, učbeniki v šolah pa so stari tudi 20 let,« je poudarila ter dodala, da brez posodobitve učnih vsebin in tesnejšega povezovanja gospodarstva z izobraževalnimi institucijami ne bo mogoče slediti hitremu tehnološkemu razvoju. Kot enega ključnih izzivov prihodnosti je izpostavila tudi medgeneracijski prenos znanja – podjetja po njenem mnenju nujno potrebujejo sistematično sodelovanje med starejšimi, izkušenimi zaposlenimi in mlajšimi generacijami, ki prinašajo digitalne kompetence. Ob tem je izrazila upanje, da bo Slovenija do leta 2030 znala umetno inteligenco razumeti kot orodje in ne kot grožnjo ter da nas njen razvoj ne bo prehitel.
