Zmagovalci natečaja dobrih zgodb Tehnofobija ni za ženske: Moj stari ... napajalnik

10 mar 2022

Zgodba z naslovom Moj stari ... napajalnik in naprej avtorice Karmen Recer je na natečaju dobrih zgodb Tehnofobija ni za ženske zasedla 5. mesto po izboru komisije. 

Že kot majhni deklici so mi bile LEGO kocke zanimivejše od 'punčkastih' igrač, v osnovni šoli sem začela z raziskovanjem Linux sistemov in računalniških komponent ter kasneje tudi v svojo bioznanstveno poklicno pot vnesla programiranje. Pogosto se srečujem z moškimi nejeverneži, sploh jadralke s celega sveta poznamo obsežen repertoar komentarjev, od katerih bi izobražen človek nekatere umestil ... morda v 16. stoletje. Kolegicam vedno svetujem, naj jih ne jemljejo čustveno ter naj nanje odgovarjajo s humorjem in veliko mero inteligentnega sarkazma. Moški ugotavljajo, da se z žensko, ki zna bočno parkirati brez kamere, ni pametno prepirati.

Z vami bi delila krajšo prigodo izpred let, ki me je krepko nasmejala in pokriva dovolj splošno razumljeno področje, da ga lahko opišem širšemu krogu bralcev. Takrat, med študijem, sem si morala v svojem računalniku hkrati z nadgradnjo grafične kartice z zmogljivejšim zamenjati tudi napajalnik, zato sem starega dala naprodaj, da še komu pride prav.

Kontaktiral me je anonimni uporabnik brez podpisa in tudi sama nisem zapisala imena, le 'lp' z začetnico. Spraševal je, kaj v opisu pomeni '6-pinski' ter če mi lahko pošlje svojo sliko (starega napajalnika, seveda), da presodim, ali ustreza. Brez potrebe po fotografiji sem mu razložila v oglasu opisane priključke in da je 6-pinski še dodatno priloženi adapter, torej žička, ki jo lahko vidi na sliki. Določila sva uro prevzema in da me pokliče, ko bo v bližini.

Ob dogovorjeni uri mi zazvoni telefon, sprejmem klic in živahno pozdravim. Sledi sekunda tišine, dve. Tri. Ko se že začnem spraševati, če je morda težava s signalom, zelo neodločen starejši moški glas počasi reče: »... eeee, z gospodom sem zmenjen nekaj za računalnik.« Njegova reakcija je bila tako pristen odziv na presenečenje, da res ne bi mogla biti užaljena. Samo hitro sem rekla, da vem, kaj je, in da bom prinesla, pri tem pa komaj zadrževala smeh ob misli, kakšno sliko 'gospoda' predstavljam kot mlada študentka in plesalka. Med kratkim srečanjem ob prevzemu se je do mene vedel prijazno‑pokroviteljsko, kot bi si oddahnil, da sem uspela prinesti pravo stvar, in kot gentleman ni nikoli izvedel, s kom je v resnici komuniciral. Iskreno nisem želela, da bi mu bilo ob tem nerodno. Punce nismo tako privoščljivo hudobne, čarovnice so družbeni konstrukt iz drugih razlogov in dobrodošli v 21. stoletje.